Predstavljajte si, da vstopite v eno od slovenskih podjetij. Nadaljujete po hodniku, slišite pogovore med zaposlenimi, vidite njihove osebne stvari po pisalnih mizah, slišite hrup tiskalnikov in fotokopircev, morda v ozdaju glasbo iz prižganega radija, na hodniku je svetloba iz neonk, v pisarnah pa so okna... zunaj pa vroč poletni dan.
Kaj občutite?
Ko govorimo o lastnostih podjetij, pomislimo na delitev glede na atribute kot so velikost, panoga, regija, lastništvo itd. Tako obstajajo mala, velika, zasebna, javna, tekstilna, gradbena podjetja, podjetja v Ljubljani in podjetja v Celju. Ugotavljam, da v praksi obstaja tudi delitev podjetij glede na osredotočenost energije: nekatera so bolj osredotočena v svoj PRODUKT oziroma tehnologijo, druga izključno v PRODAJO oziroma denar. Pokazal bom, da obstoječa osredotočenost energije za podjetje ali trg ni vedno optimalna in lahko celo škoduje obstanku. Pokazal bom tudi, da je projektno vodenje v podjetju lahko mediator in moderator za simbiozo obeh osredotočenosti.
Inženirska podjetja
So podjetja, kjer se čuti moč razvojno-tehničnih oddelkov: tehnologija je odraz uspeha, nov produkt je nov uspeh, najvišji management je tehnično superioren in rešuje tudi tehnična vprašanja. Med zaposlenimi so opevane različne tehnologije, obisk tehničnega strokovnjaka iz tujine je slavnostni dogodek, biti inženir je statusni simbol. Vsi ostali oddelki, ki niso tehnološki, so obstranskega pomena. Projektov je ogromno.. Za projektne vodje imenujejo glavne inženirje, s čimer se jim zaupa aktivnosti kot so planiranje, komuniciranje, motiviranje, delegiranje nalog, poročanje o statusu, eskaliranje, organiziranje reševanja konflikov ali kar njihovo neposredno reševanje ter seveda izvedba ključnih projektnih aktivnosti. Oddelek prodaje imenujejo "komerciala". Prodajniki so komercialisti, ki prevzemajo klice strank in na terenu pobirajo nova naročila. Takšna podjejta omogočajo velike koristi: prijavljajo revolucionarne patente, producirajo tehnično izpopolnjene izdelke, so v koraku z globalnimi standardi in združujejo vrhunske tehnične strokovnjake. Imenujem jih "inženirska podjetja".
Inženirska podjetja najdemo v različnih panogah gospodarstva: v ITju, elektrotehniki, farmaciji, energetiki, gradbeništvu, tekstilstvu... Kar nekaj (do sedaj) paradnih konjev slovenskega gospodarstva je organizirano na opisan način zato se mi takoj zastavijo vprašanja:
Kaj občutite?
Ko govorimo o lastnostih podjetij, pomislimo na delitev glede na atribute kot so velikost, panoga, regija, lastništvo itd. Tako obstajajo mala, velika, zasebna, javna, tekstilna, gradbena podjetja, podjetja v Ljubljani in podjetja v Celju. Ugotavljam, da v praksi obstaja tudi delitev podjetij glede na osredotočenost energije: nekatera so bolj osredotočena v svoj PRODUKT oziroma tehnologijo, druga izključno v PRODAJO oziroma denar. Pokazal bom, da obstoječa osredotočenost energije za podjetje ali trg ni vedno optimalna in lahko celo škoduje obstanku. Pokazal bom tudi, da je projektno vodenje v podjetju lahko mediator in moderator za simbiozo obeh osredotočenosti.Inženirska podjetja
So podjetja, kjer se čuti moč razvojno-tehničnih oddelkov: tehnologija je odraz uspeha, nov produkt je nov uspeh, najvišji management je tehnično superioren in rešuje tudi tehnična vprašanja. Med zaposlenimi so opevane različne tehnologije, obisk tehničnega strokovnjaka iz tujine je slavnostni dogodek, biti inženir je statusni simbol. Vsi ostali oddelki, ki niso tehnološki, so obstranskega pomena. Projektov je ogromno.. Za projektne vodje imenujejo glavne inženirje, s čimer se jim zaupa aktivnosti kot so planiranje, komuniciranje, motiviranje, delegiranje nalog, poročanje o statusu, eskaliranje, organiziranje reševanja konflikov ali kar njihovo neposredno reševanje ter seveda izvedba ključnih projektnih aktivnosti. Oddelek prodaje imenujejo "komerciala". Prodajniki so komercialisti, ki prevzemajo klice strank in na terenu pobirajo nova naročila. Takšna podjejta omogočajo velike koristi: prijavljajo revolucionarne patente, producirajo tehnično izpopolnjene izdelke, so v koraku z globalnimi standardi in združujejo vrhunske tehnične strokovnjake. Imenujem jih "inženirska podjetja".
Inženirska podjetja najdemo v različnih panogah gospodarstva: v ITju, elektrotehniki, farmaciji, energetiki, gradbeništvu, tekstilstvu... Kar nekaj (do sedaj) paradnih konjev slovenskega gospodarstva je organizirano na opisan način zato se mi takoj zastavijo vprašanja:
- Ali so se takšna podjetja sposobna resnično odzvati na tržne spremembe?
- Kako so uspešna v recesiji? Kakšni so danes njihovi kratkoročni plani in srednjeročni plani?
- Kolikšen je delež zaposlenih, ki dejansko (lahko) prispevajo k izboljšavam in končnemu uspehu?
- Vsak zaposleni ima v tistih 8 urah dnevno na razpolago določeno delovno-kreativno energijo, ki jo lahko prispeva k uspehu poslovanja podjetja. Kakšne so torej obstoječe "energetske rezerve", ki jih takšne organizacije niso sposobne izkoristiti? Navsezadnje se tudi zaposleni počutijo "osebno izpolnjene", če se jih upošteva in če vidijo, kako njihova energija prispeva k organizacijsk
- Ali takšna podjetja poznajo potrebe svojih strank? Ali poznajo njihove navade? Njihove skrite želje?
- Iz kje se financirajo? Kako preživjio in izplačujejo plače? ... in nadalje: Ali stoji za njimi partner iz tujine? So v državni lasti, ali dobivajo subvencije države? Kako dolgo še ...?
Prodajniška podjetja
Prodajniška podjetja v nasprotju z inženirskimi podjetji nimajo časa za razvijanje produktov za na trg. Prodajni oddelek je pozicioniran visoko nad ostalimi oddelki, zlasti inženirskimi. Navsezdanje so prodajniki tiste zvezde, ki prinašajo v podjetje denar za plače. Vsi ostali so režijski strošek. V takšnih podjetjih je lepo biti uveljavljen prodajnik s stalnimi naročniki, prava nočna mora pa je biti novi prodajnik, saj so velike stranke že razdeljene med sodelavci, na koncu kvartala pa bodo štele zgolj številke! Zato je pomembno le, da se izdelki in storitve prodajajo - da se ustvarja promet.
Veliko je načelnih dogovorov na način: podpišimo pogodbo, pa se bomo že kasneje zmenili kako in kaj. Projekti, ki jih prodajo so velike obljube naročnikom in nimajo realne osnove. Tehnični izvajalci takšnih projektov so kasneje v veliki godlji. Projekti tudi niso dobro zdefinirani in izvajalci pogostokrat odkrijejo še veliko nerazrešenih neznank in presenetljivih dejstev, ki bi se jih morali zavedati že na začetku. Pristop do prodaje kompleksnih storitev (projektov) je zreduciran do oblike, ki omogoča hitro podpisovanje pogodb za projekte - po drugi strani pa inženirji takšnih pogodb nikoli ne bi podpisali. Tehnologija je v drugem planu zato gre velikokrat za skoke v vodo, čeprav niso prepričani o njeni globini.
Seveda se mi tudi pri t.i. "prodajniških podjetjih" odpirajo vprašanja:
Prodajniška podjetja v nasprotju z inženirskimi podjetji nimajo časa za razvijanje produktov za na trg. Prodajni oddelek je pozicioniran visoko nad ostalimi oddelki, zlasti inženirskimi. Navsezdanje so prodajniki tiste zvezde, ki prinašajo v podjetje denar za plače. Vsi ostali so režijski strošek. V takšnih podjetjih je lepo biti uveljavljen prodajnik s stalnimi naročniki, prava nočna mora pa je biti novi prodajnik, saj so velike stranke že razdeljene med sodelavci, na koncu kvartala pa bodo štele zgolj številke! Zato je pomembno le, da se izdelki in storitve prodajajo - da se ustvarja promet.
Veliko je načelnih dogovorov na način: podpišimo pogodbo, pa se bomo že kasneje zmenili kako in kaj. Projekti, ki jih prodajo so velike obljube naročnikom in nimajo realne osnove. Tehnični izvajalci takšnih projektov so kasneje v veliki godlji. Projekti tudi niso dobro zdefinirani in izvajalci pogostokrat odkrijejo še veliko nerazrešenih neznank in presenetljivih dejstev, ki bi se jih morali zavedati že na začetku. Pristop do prodaje kompleksnih storitev (projektov) je zreduciran do oblike, ki omogoča hitro podpisovanje pogodb za projekte - po drugi strani pa inženirji takšnih pogodb nikoli ne bi podpisali. Tehnologija je v drugem planu zato gre velikokrat za skoke v vodo, čeprav niso prepričani o njeni globini.
Seveda se mi tudi pri t.i. "prodajniških podjetjih" odpirajo vprašanja:
- Kako dobro poznajo prodajniki produkte, ki jih prodajajo?
- Ali poznajo končno korist svojih produktov in storitev za poslovanje naročnikov?
- Ali vedo kakšna so znanja svojih tehničnih sodelavcev, medtem ko stranki obljubljajo spospobnosti projektnih rezultatov?
- Ali poznajo zasedenost tehničnega kadra, medtem ko stranki obljubljajo časovni rok konca projekta?
- Kakšni so odnosi med sodelavci v prodajnem oddelku in ostalimi tehnično-podpornimi oddelki?
- Kako dolgo lahko zdrži takšno podjetje? Naročniki bodo eventualno razkrili njihovo tehnološko nekompetentnost... ali kot pravi Bob Marley:
"You can fool some people some time, but you can't fool all the people all the time."
Uravnovešena podjetja
Uravnovešena podjetja so tista, kjer se vsakdo zaveda svojega prispevka k uspešnosti podjetja. Ni medsebojnega podcenjevanja, komunikacija pa je učinkovita in spoštljiva. Prodaja prenaša signale trga v operativno poslovanje podjetja, tehnični (vsebinski) oddelki pa dopolnjujejo podkovanost prodajnikov. Podjetje deluje skladno kot živ organizem, ki se je sposoben prilagajati, a vseeno izpolnjevati svoje poslovne cilje.
V uravnovešenih podjetjih prodaja in tehnologija nista nujno enakovredni, a to ni več bistveno. Sindrom prizdetega ega ni aktualna tematika, pač pa je glavno vprašanje, kako izkoristiti skupno moč podjetja in uspeti. Uravnovešena podjetja imajo management, ki to sinergijo omogoča - vizionarsko, genialno, nekonvencionalno in kreativno. Uravnovešena podjetja imajo projektno pisarno, ki to sinergijo omogoča - konkretno, na dnevni ravni, po vnaprej definiranih postopkih, sistematično, celovito in transparentno. Imajo predvidljivo projektno pisarno in predvidljivo projektno vodenje s potencialom za velika pozitivna presenečenja.
0 komentarji:
Objavite komentar